Masaža je ena najnaravnejših metod zdravljenja in ohranjanja zdravja. Je starodaven in nadvse učinkovit način sproščanja, lajšanja bolečin, utrujenosti, stresa in drugih negativnih posledic sodobnega načina življenja. Ugodno vpliva na splošno počutje, zmanjšuje napetost mišic, povečuje gibljivost sklepov in prožnost mišic, povečuje voljnost in elastičnost kože ter pospešuje odstranjevanje strupenih snovi iz telesa. Masaža je dotik; dotik je naravna človeška potreba, ki je prisotna vse življenje, v vsakdanjem življenju pa je zaradi pomanjkanja časa ne moremo vedno zadovoljiti. Kadar dotika v zadostni meri ni, postanemo napeti, razdražljivi in depresivni. Masaža je oblika varnega in nadzorovanega dotika, ki služi zdravju, zadosti pa tudi potrebi po dotiku in ne zahteva čustvene bližine.
Športna masaža po športnem udejstvovanju pomaga pri zmanjšanju otekanja po pojavu mikropoškodb, sprosti utrujene in zategle mišice, pomaga ohranjati oziroma izboljšuje prožnost mišic, pospešuje krvni pretok in s tem odplavljanje mlečne kisline in drugih stranskih produktov presnove, ter znižuje pojavnost krčev. Je najboljša oblika lajšanja mišične napetosti. Posledica pospešene in izboljšane cirkulacije krvi je hitrejša regeneracija. Večja elastičnost mišic vodi do večjega obsega gibanja in posledično večje moči mišic, vse to pa omogoča izboljšanje športne sposobnosti oz. dosežkov.
Tako klasična kot športna masaža izboljšujeta telesu lastno sposobnost obnove tkiv, zmanjšujeta bolečino, izboljšujeta limfni in krvni obtok, pospešujeta odplavljanje strupov iz telesa in vplivata na mišično napetost. Športna masaža se od klasične razlikuje po intenzivnosti pritiska, prijemi so močnejši in hitrejši. Tehnike športne masaže se osredotočajo na mišične skupine, ki so obremenjene pri posamezni športni aktivnosti. Služi pripravi in ohranjanju športnikove forme ter preprečevanju in odpravi možnih poškodb, tako da je primerna za rekreativce kot vrhunske športnike.
Masaža obstaja, odkar obstaja človeštvo. Vsi se kdaj masiramo, povsem podzavestno. Kadar nas kaj boli, z roko sežemo do mesta bolečine in pogladimo, pomasiramo. Ravnamo se po naravnem in prirojenem nagonu, da bi si olajšali bolečino. Prvi zapisi o masaži segajo v 3. tisočletje pred našim štetjem, v čas kitajskega cesarja Huang-tija. Pri Starih Grkih in Rimljanih je bila masaža zelo cenjena, uporabljali so jo pred in po športnih aktivnostih, kot nadomestilo razgibavanja, za zdravljenje astme, prebavnih motenj in psihičnih težav. Deležni so je bili gladiatorji pred in po igrah, da so bili čim bolje pripravljeni na boj v areni. Juliju Cezarju so vsakodnevno z masažo lajšali nevralgijo.
V novem veku je zanimiv zapis Kapitana Cooka, kako ga je masaža, ko ga je masiralo ducat žensk s Tahitija, ozdravila bolečega išiasa. Sir George Simpson pa v svojih zapiskih piše o navadah domačinov z otočja Sandwich, da so si vsakič po pogostem in obilnem hranjenju z masažo pospeševali krvni obtok oziroma prebavo.
V 18. in 19. stoletju je sloves masaže zrasel po zaslugi Šveda Henrika Linga, njegov način masaže se je razširil po vsej Evropi, uporablja pa tehnike gladenja, gnetenja, vtiranja in udarjanja. Švedska ali klasična tehnika je masaža, kot jo poznamo danes.
Masaža vpliva na vsa tkiva našega telesa. Na nekatera vpliva neposredno, na druga pa posredno.
Zelo ugodno učinkuje na izboljšanje toka krvi in limfe, posredno pa tudi na delovanje živčnega sistema. Izboljšana je prekrvavitev in limfni obtok, kar je osnova za izboljšanje presnove. Učinek pa je najtrajnejši na mišičevju, saj masaža izboljša dovod kisika in drugih potrebnih hranilnih snovi, ki so nujne za delovanje mišic. Hkrati pa poskrbi za hitrejše odvajanje presnovkov, ki povzročajo utrujenost (npr. mlečne kisline).
mišice, kosti in obsklepne strukture
kožo in maščobno tkivo
krvni obtok
limfni obtok
živčni sistem
notranje organe
peristaltiko in presnovo
mehanični
fiziološki,
ki so posledica pospešenega krvnega in limfnega obtoka:
refleksni
psihološki
Na masažo ne hitimo, pridemo pravočasno in se skušamo čim bolj umiriti. Dve uri pred masažo nimamo težkega obroka. Na masažo pridemo čisti, priporočljivo je predhodno tuširanje.
Na recepciji vas pričaka receptor, maser oz. maserka pa vas pospremi do regeneracijskega prostora in vam razloži vse potrebno. Pred pričetkom masaže izklopimo telefon, snamemo uro, prstane in verižice ter poskušamo odmisliti vsakodnevne skrbi in uživati v ugodnih učinkih masaže.
Zaradi pospešenega limfnega obtoka, s čimer je pospešeno odplavljanje strupov iz telesa, po masaži zaužijemo kozarec vode, s čimer nadaljujemo tudi čez dan. V sklopu masaže vam pripada tudi brezplačen topel čaj, ki vam ga pripravi receptor in ga lahko spijete v BODIFIT caffe kotičku.
Masaža celega telesa traja 50 minut, delna pa 25 minut. Trajanja masaže posameznega dela telesa ne moremo natančno opredeliti, saj se tkiva in njihovo stanje razlikujejo od posameznika do posameznika. Maser pogosto najde področja, ki zahtevajo posebno pozornost, in jih obdeluje dalj časa. Masažo prilagaja posamezniku, njegovemu stanju in posebnostim.
S podaljševanjem dolžine trajanja masaže ne dosežemo boljših učinkov na dogajanja v telesu. Prav tako ni splošnega pravila, kolikokrat je priporočljivo obiskati masažo. Po opravljeni terapiji vam bo maser individualno svetoval na podlagi stanja vašega telesa.