SAVNA
KAJ JE SAVNA?
Savna je manjši prostor, kjer ljudje izpostavimo svoje telo delovanju vročega suhega zraka ali pare.
Med savnanjem se sprostimo in umirimo. Naše telo se razstruplja, dihalne poti se prečistijo, izboljša pa se tudi prekrvavitev kože. Redna uporaba savne ima mnoge blagodejne učinke na naše telo.
Zgodovina savne
Skozi zgodovino so ljudje iz različnih krajev sveta spoznavali pozitivne učinke parne kopeli in jo uporabljali predvsem v higienske in medicinske namene. Različne kulture poznajo svojevrstne parne kopeli, a vsi z enakim namenom: izogniti se boleznim, vzdrževati dobro zdravje, kar dosežemo s potenjem, ko se iz telesa eliminirajo toksini.
Prve moderne lesene savne, kot jih poznamo danes, so bile zgrajene okoli petega stoletja, ko so severnoevropska plemena opustila nomadski način življenja in se ustalila. V Skandinaviji je postala parna kopel v srednjem veku tako značilna, da so tuji obiskovalci severa zapisali “ti ljudje so edini kmečki prebivalci v Evropi, ki se okopajo tedensko”.
Kmalu za tem je sledil zaton parne kopeli na Norveškem in na Švedskem. V tistem času se je namreč močno razširila kuga. Epidemija se je širila in pobijala tisoče ljudi, zato se skupinske kapacitete niso več zdele kot najboljša ideja in so večino skupinskih kopališč zaprli. Do konca devetnajstega stoletja so v večjemu delu Skandinavije parne kopeli skoraj popolnoma izginile.
Dramatično izboljšanje življenjskih pogojev v 20. stoletju in dviganje zavedanja o zdravju je pripeljalo do obujanja parnih kopeli in to ne samo v Skandinaviji, temveč po celemu svetu. Ne glede na to pa je Finska nedvomno zibelka moderne kulture in strasti do savnanja.
Kopeli za potenje so stare skoraj toliko kot človek. Na začetku so bili obiski v savni religioznega pomena. Skiti so to počeli za pregrevanje in očiščenje. Pozneje je to prešlo v sprostitvene namene, še kasneje pa v rekreativne in zdravilne. Izkopanine dokazujejo, da so savno koristili že antični Grki in Rimljani v tretjem stoletju našega štetja, Egipčani ter Kitajci pa že stoletja pred tem. Povsod so uporabljali iste elemente: ogenj, segreto kamenje, zrak in vodo.
Po drugi svetovni vojni so se savnali predvsem zdravniki, medicinske sestre, terapevti, športniki in nekateri rekreativci. Okrog leta 1950 pa je savnanje pridobilo terapevtski namen. Savne so tako postale sestavni del univerzitetnih klinik, zdravilišč in bolnišnic za zdravljenje cirkularnih ter kardiovaskularnih motenj oziroma kot terapija pri astmi in revmatskih obolenjih širom po Evropi.
KATERE VRSTE SAVN POZNAMO?
Infrardeča savna
Infrardeča toplota, ki prodre skozi kožo, spodbuja prekrvavitev in presnovo ter zagotavlja telesu ponovno zdravstveno ravnovesje in stanje dobrega počutja. Človeško telo zazna infrardeče žarke v obliki toplote, vendar le-ti niso vidni s prostim očesom. Za razliko od klasične finske savne, ki segreva zrak v kabini, z infrardečimi grelci segrejemo telo, žarki pa prodrejo neposredno pod kožo, v tkiva. Na ta način aktivirajo izgon nečistoč s potenjem, hkrati pa omogočajo sprostitev mišic ter povečanje krvnega obtoka.
Delovanje:
V infrardeči savni se zrak ogreje na 55-60° C, žarčenje pa telo globinsko ogreje. V njej se lahko zadržite 20-40 minut in ne manj kot 15 minut.
Finska savna
Finska savna je najbolj pogost način savnanja. Vroč zrak, ki ga oddaja, resnično pripomore k razstrupljanju telesa. V finski savni se že po nekaj minutah pričnete potiti, znoj pa ni le voda, temveč je poln soli, maščobnih kislin, sladkorja, holesterola itd., kar pa se iz telesa izloča skozi znoj. Koža je s svojimi 3 milijoni znojnih žlez najbolj pomemben sistem za izločanje nečistoč iz telesa. Prav tako je vroč zrak zelo pomemben pri obnavljanju, čiščenju in razstrupljanju kože, hkrati pa jo tudi zelo omehča. Savnanje na način vroče/mrzlo je odličen način za izboljšanje krvne cirkulacije, zmanjšanja oteklin ter občutka utrujenosti rok in nog. Za razliko od turške savne se finska priporoča tistim, ki trpijo za revmatizmom in artritisom.
Delovanje:
Suha savna s temperaturo 80-100° C, zračna vlažnost je nizka – 15 do 20 %. Vlago v savni lahko prilagodimo; v savni se nahaja peč s kamni, ki jih zalivamo z vodo iz čebra ter na ta način povečamo vlažnost in temperaturo prostora.
Turška ali parna savna
Zaradi izjemno visoke vlažnosti in prisotnosti arom eteričnih olj parna kopel najbolj blagodejno vpliva na dihala. Cirkulacija v organizmu se pospeši, zaradi česar pride do sproščanja mišic. Para v prostoru odpre pore in s tem pomaga koži, da se očisti.
Delovanje:
Mokra savna, relativna vlažnost zraka je več kot 80 %. Temperatura je nižja kot v finski savni, giblje se namreč med 40 in 45° C.
ZAKAJ JE PRIPOROČEN OBISK SAVNE?
Obisk savne na organizem deluje blagodejno, saj omogoča:
- krepitev kardiovaskularnega sistema,
- pospešeno izločanje odpadnih snovi iz organizma,
- hitrejša in učinkovitejša obnova celic v koži,
- izboljšanje metabolizma,
- krepitev imunskega sistema,
- pomoč pri sproščanju mišic,
- lajšanje težav v menopavzi,
- blaženje težav z nespečnostjo …
KOMU SE SAVNA ODSVETUJE?
Odhod v savno se odsvetuje osebam, ki imajo:
- hujše bolezni srca in ožilja,
- akutne infekcije ali vnetna obolenja kože,
- angino pectoris,
- srčno insuficienco,
- insuficienco ledvic,
- gripo ali hud prehlad, ki ga spremlja povišana telesna temperatura,
- epilepsijo,
- rosaceo (razširjene žilice po obrazu).
KAKO POTEKA SAVNANJE?
Po predhodni rezervaciji termina se najavite na recepciji, da vam omogočimo vstop v savno. Bodite točni, da lahko vsem članom zagotovimo nemoteno in sproščujoče savnanje.
Osnovna priporočila, ki jih je dobro upoštevati PRED obiskom savne:
Savna je namenjena popolni sprostitvi, zato so kakršen koli hrup, glasno razpravljanje, zvonjenje mobilnih telefonov ali drugih naprav in glasno pogovarjanje prek njih moteči in neprimerni.
V prostore je prepovedano nositi hrano.
Za savnanje potrebujemo najmanj dve brisači in po želji kopalni plašč.
MED obiskom savne:
- Pred vstopom v savno se obvezno oprhamo.
Prhanje je potrebno iz higienskih razlogov, hkrati pa razmastimo in odpremo pore ter pripravimo kožo na izdatno znojenje.
- Popolnoma do suhega obrišemo telo, da se lahko dobro poti.
- Prvi vstop v savno naj ne traja dlje kot 10-12 minut.
Ponovimo dva do tri cikluse savnanja.
- Z brisačo pogrnemo mesto, kjer sedimo ali ležimo – tudi pod stopala!
Iz higienskih razlogov se moramo izogniti neposrednemu stiku telesa in lesa.
- Če ležimo, moramo pred izhodom iz savne ponovno sesti.
Na ta način se izognemo vrtoglavici, ki je posledica povečanega telesnega pritiska.
- Po izhodu iz savne se oprhamo z mlačno ali hladno vodo in osušimo z brisačo.
- Med enim in drugim vstopom v savno je priporočljiv počitek vsaj 15-20 minut.
- Med počitkom zaužijemo čim več tekočine (voda, čaj), da nadomestimo izgubljeno tekočino.
- Preden zapustimo prostore savne, se ohladimo do te stopnje, da se ne potimo več.
Če vam v katerem koli trenutku postane slabo ali se ne počutite več dobro, nemudoma zapustite savno ali pritisnite stikalo za klic v sili! V savne ne vstopamo pod vplivom alkohola ali drugih substanc.
Po obisku savne:
Pijte večje količine vode oz. tekočine, s katero boste nadomestili izgubljene elektrolite.
Obisk savne se na splošno priporoča 2x tedensko oziroma je odvisen od stanja vsakega posameznika in njegovih potreb.
KDAJ LAHKO OBIŠČETE SAVNO V BODIFIT CENTRIH?
Na centrih BODIFIT Mengeš, Kamnik, Ljubljana, Celje, Maribor in Studenci imajo člani z Naprednim paketom in Premium paketi neomejen prost vstop v savne v abonmajskih terminih.
Abonmajski termini:
TOREK, ČETRTEK: 17.00 – 21.00
SREDA, PETEK: 8.00 – 11.00
SOBOTA: 17.00 – 21.00
Savno lahko z doplačilom obiščete tudi v rednem terminu ali pa si privoščite razvajanje v VIP savni. Za več informacij povprašajte na recepciji izbranega centra ali pokličite na brezplačno tel. št. 080 9889.